Plan, da letos na IRONDOG odidem z vsemi tremi psi in za cel vikend (kjer bi trenirali), se je izjalovil. Po tekmi prejšnji vikend sem namreč zbolel in nastop na IRONDOGU je bil nekaj časa pod vprašajem. Na koncu je le padla odločitev, da na tekmo grem, vendar samo za en dan. Tako sva z Mirkotom odrinila ob 2 ponoči in na štart prišla dobre pol ure pred štartom. To ni ravno idealno, ampak glede na moje zdravstveno stanje je bilo to edino možno.
Na sami tekmi sploh nisem vedel kaj naj pričakujem. Z vročino in nafilan z zdravili sem se podal na štart. Na kolesu je šlo vse v redu vendar me je že na menjavi zagrabil kašelj. Po uspešno začetem teku pa so se začele pojavljati resne težave. Nikakor nisem mogel teči hitro. V kolikor sem poskusil dvigniti tempo me je začelo dušiti in nisem mogel priti do zraka. Drugega mi ni preostalo kot da tečem z rezervo. V cilju pa so se težave nadaljevale. Zagrabil me je kašelj, ki ni in ni pojenjal. Čez nekaj časa se je stanje umirilo in začeli smo uživati v res lepem okolju...
Proga na letošnjem IRONDOGU je bila zelo zanimiva. Že na kolesarskem delu nas je čakal zelo strm tehničen vzpon in tudi spust je bil kar zanimiv ( čeprav bi lahko bil malo težji ). Na teku je bilo veliko vzponov, spust po zelo strmem borovničevju, prečenje potoka... itd... Organizator se je zelo potrudil in speljal zelo lepo tekmo, ki je malo drugačna od ostalih.
Sledila je razglasitev. Z Grey sva v duatlonu z velikim naskokom zmagala. Uspeh SKVVP ja pa sta dopolnila Mirko Perko in Miha Urbanija z tretjim in četrtim mestom. Sploh Miha in Klay sta dokazala, da sta čez leto odlično delala in le malo jima je zmanjkalo za mesto na stopničkah...
0 komentarji:
Objavite komentar