Trinajsti v Evropi - (moje doživljanje evropskega prvenstva)

No, sedaj pa še moje doživljanje evropskega prvenstva. Najprej naj povem, da sem z doseženim zelo zadovoljen. Pes je bil enostavno enkraten. Progo je oddelal najbolje, kot je trenutno zmogel. Na koncu je bila tudi uvrstitev taka, kot sem si jo lahko samo želel.
Vendar me je presenetil odnos tekmovalcev do tega športa. Moram reči, da je vse skupaj zelo profesionalno. Od koles naprej…..
Tekma mi je dala tudi smernice za naprej. Videl sem, kje imam rezerve in kaj bo potrebno izboljšati. Kot prvo moram zamenjati kolo, narediti še precej kolesarskih kilometrov, sploh na gorskem kolesu (kar mi je letos zelo manjkalo, saj kolesa sploh nisem bil navajen). Buddyja pa je potrebno natrenirati do te stopnje, da bo zmogel polni dir dva dni zapored, saj je drugi tekmovalni dan pregorel. Prav tako je z njim potrebno natrenirati zavoje.
Moram se zahvaliti Edotu za vso pomoč pri treningih, saj so mi njegove izkušnje veliko pomagale. In konec koncev si štejem v čast trenirati z evropskim vice prvakom.
In na koncu še zahvala Beti, za pomoč na sami tekmi, ter zato, da me je prenašala v trenutkih, ko sem bil ves napet in živčen.